|
|
|
Meni |
|
|
Twitter |
|
|
Galerija slik |
|
|
Soča Elite Team |
|
|
|
Zgodbe in slike
|
|
|
|
Nekje od lanske Kanade dalje, me je moj mali digitalni fotoaparat popolnoma zasvojil. Sprva sem si zaželel le kako fotografijo iz tekmovanj več, a sem po prvih nekaj škljocih hitro spoznal slasti neznansko preprsotega beleženja dogajanja z digitalnim aparatom. Od takrat imam fotoaparat vedno s seboj, resnično vedno, včasih celo v čolnu. Ne glede na to ali sem sredi prostega časa (redko) ali sredi trdega treninga (ponavadi), sredi domačega okolja ali ponovno kje daleč od doma, vsakič znova se mi zdi, da živim v veliki neskončni zapisa vredni avanturi. Zgodbe ljudi, krajev in dogodkov se pri meni komaj obvladljivo, iz preteklosti v prihodnost, pletejo v mozaik živobarvenga kalejdoskopa. Zame je prav to najlepši in najbolj dragocen del mojega življenja. Morda imam malo tega tudi v krvi, a preko svojega bloga (z besedami na eni strani) in svojega fotoaparata (in torej slikami na drugi strani) sem spoznal, kako zelo uživam tudi v beleženju vsega doživetega. Seveda bi rad fotografije vsakič zastavil bolj kakovostno ali celo nekoliko umetniško, a vendarle me zaenkrat najbolj zanima to, da ujamejo nekaj barve in okusa najlepših trenutkov, ne da bi me pri tem oddaljile od uživanja trenutka samega. Internetni blog pa je tu zato, ker se mi zdi (morda nekoliko samovšečno), da je vredno vse to beležiti v neke vrste dnevnik.
Nekaj dnevnikov kjer sem se posebej vživel v pisanje:
Kivi dnevnik 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7.
Olimpijska pisma 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7.
100 in 1 kraj s kajakom na rami
Večino slik iz zadnjega leta najdete v moji galeriji: tukaj
Najzanimivejše spomine pa v tej mapi.
Moja najboljša fotografija pa je nedvomno tale.
To pa so 3 fotografije in 1 video nastali v istem dnevu. Zanimivo se mi zdi kako različne fotografije o tako različnih zgodbah nastanejo tako blizu druga za drugo.
Teneale Hatton, Lisa Carrington In Jaimee Lovett so tri Novozelandske reprezentantke v kajaku, ki trenutno s celotno reprezentanco Aotearoe trenirajo pri nas na Mostu na Soči. V dveh od njih (po barvi las boste ugotovili katera ne spada mednju) se pretaka maorska kri in nagovoriti sem jih skušal, da bi mi na modrejski ravnici v kajakaški opravi zaplesale tradicionalno hako (veličastnost hake sem doživel v olimpijski vasi v Pekingu, ko so Kiviji pričakali Maheja Drysdala in dvojčici Swindall).
Rok Kuk in jaz po uspešnem treningu. Pod nama turkizna Soča, za nama pa Kobilja glava in še dlje Migovec. Koliko odtenkov zelene še poznate?
Jaz in moja nova prijateljica Tinkara med kavo v Čolnarni.
Pa še en video. Kar tako. Ker je humor takoj po treningu ponavadi boljši…
|
|
You must be logged in to make comments on this site - please log in, or if you are not registered click here to signup
|
|
Izberite jezik |
|
|
Sponzorji |
|
|
Donacije |
|
|
|
