|
|
|
Meni |
|
|
Twitter |
|
|
Galerija slik |
|
|
Soča Elite Team |
|
Sunday 06 April 2008
|
|
Kiwi dnevnik 4 - Odklop
|
|
|
|
To je bil moj četrti teden v deželi kivija in kivijev. Po treh tednih trdega dela je bilo treba telo malo spočiti in nekaj dni odklopa z nekoliko drugačnega in lažjega treninga je bilo točno to, kar sem potreboval. A, kot se je izkazalo, Kiviji tudi aktivni počitek jemljejo malo drugače kot mi. Piknik na plaži Piha je bil vse lenarjenje, ki so mi ga namenili.
V torek me je Ben odpeljal na nekajdnevno potepanje po Severnem otoku Nove Zelandije in kmalu po odhodu so se začela vrstiti presenečenja. Po kaki uri vožnje (tudi preko tukajšnjega Cambridgea) sva se ustavila na jezeru Karapiro. Tu je center Novozelandske veslaške reprezentance. Novozelandski veslači so zadnja leta neverjetno uspešni in na letošnjih internih kvalifikacijah za reprezentanco je nastopilo 17(!) veslačev, ki so bivši ali aktualni svetovni prvaki. Srečala sva Roba Waddella (olimpijskega prvaka v skifu iz OI v Sydneju) in se zapletla v dolg pogovor z Mahejom Drysdalom (svetovnim prvakom v skifu 2005, 2006&2007). Prenočila sva ob jezeru Taupo, v mestecu, ki se ravno tako imenuje Taupo. Jezero Taupo je voda, ki je zalila 40km širok krater enega največjih bivših vulkanov na svetu. Naslednji jutro sva v posebni čolnih namenjenih 'multisport' tekmam (podobni spust čolnom, a dolgi 6m) veslala po reki Waikato do impozantnih slapov Huka in nazaj. Opoldne sem, da bi se bolje zavedel, da je nova sezona pred vrati, šel na bungee jumping z rampe na pečini nad reko Waikate. 47m prostega pada na elastiki debeline mojega zapestja. Upal sem, da bo adrenalinski šok dovolj velik, da bo to pravi test poguma. In trenutki preden sam stopiš čez rob so res napeti. Po prvih dveh sekundah je potem hitrost že 20m/s in želodec sili nekam v grlo... Potepanje se je hitro nadaljevalo, saj sva bila popoldan že v naravnem parku Tongariro. Želela sva opraviti tek po slikovitih mahovih travnikih na pobočju gore Ruapehu. Tek se se je kljub prečudoviti pokrajini sprevrgel v tekmo in od turizma, spet ni bilo nič (na zadnje sem bil enako jezen nad Francozi, ki so na kolesarski turi po puščavi pod Atlasom tako navili tempo, da sem spregledal večino pokrajine). Če bi vedel, da je Ruapehu eden od najbolj delujočih vulkanov na svetu, bi tekel še hitreje. Razen neke (menda le) vodne pare, ki je na enem od pobočij uhajala iz enega stranskih dimnikov, nisem na srečo opazil ničesar sumljivega. Vulkan je nazadnje razganjalo lani in če ste zelo potrpežljivi, lahko na naslednji izbruh čakate kar od doma preko online video posnetkov iz kamere nad žrelom vulkana. Zvečer sva prespala v Benovem domačem kraju Taumarunui. Zjutraj sva še pred zajtrkom opravila dve urno kajakaško turo navzdol po reki Whanganui in se potem odpravila nazaj proti Aucklandu. Če dodamo še našo interno tekmo na 1000m na veslaških ergometrih v petek, to res ni bil zaspan razbremenilni teden. Ben je potegnil 3:00 minute, sam sem potegnil iz rokava 2:57 in se veselil vsega 5 minut, dokler Steve Ferguson ni prestavil novega rekorda celotnega Millenium Instituta na 2:54. Svetovni rekord je 2:39.6 in dokler se malo resneje ne spravimo k temu šport, ta zaenkrat še ni v nevarnosti. Upam, da bom lahko vsaj nedeljo res iskoristil za malo lenarjenja...
|
|
|
|
Izberite jezik |
|
|
Sponzorji |
|
|
Donacije |
|
|
|
