|
|
|
Meni |
|
|
Twitter |
|
|
Galerija slik |
|
|
Soča Elite Team |
|
Wednesday 27 August 2008
|
|
Olimpijska pisma 6 - Vsega je konec
|
|
|
|
Iger je sedaj konec, a občutek razočaranja nad nastopom še kar raste. Začelo se je s podpovprečnim nastopom v ponedeljek, ko sem začutil, da z mojim veslanjem ni vse v redu. Vendar je moje razpoloženje ostalo pozitivno in še naprej sem močno verjel, da se bo v sredinem polfinalu vse lepo poklopilo. A se ni. Moje olimpijsko polfinale je bilo ogromno razočaranje. Privlekel sem se do šestega mesta in si nakopal ogromen zaostanek za prvimi. Tu je bilo mojih Iger konec. Počšutil sem se kot bi me povozil vlak.
Do danes še nimam odgovora kaj je šlo narobe. Vem, da sem treniral najbolje doslej, da sem bil najmočnejši doslej in da bi lahko dosegel največ doslej. A nekje po poti sem naredil napako. Ali pa je bila napaka že to, da sem v ta nastop toliko vložil. Gotovo bom moral, preden se premaknem dalje, najti odgovore na to vprašanje...
A Igre niso le moj nastop. Najprej so Igre vsi športniki v vseh športih skupaj, ki so kljub mojemu neuspehu, vsem skupaj pričarali nepozabno dvotedensko doživetje. Igre so tudi najboljši kajakaši. Letvico kakovosti so potisnili še nekoliko višje. Moje spoštovanje in čestitke vsem njim. Ko sem videl, da sem prav z njimi zadnji dve leti veliko treniral, je bilo to posebno čustvena izkušnja in veliko zadovoljstvo. Igre pripadajo tudi vsem tistim, ki so mi v pripravah nanje pomagali. Skupaj z mano so doživljali Igre in delili bolečino, ko so se moji neuresničeni cilji razblinjali. Hvala! In na koncu hvala še vsem tistim, ki so mi pošiljali e-maile in sporočila pred in po tekmi. Nisem mogel verjeti, kako je toliko ljudi razumelo, kako prekleto veliko mi je Peking pomenil.
Sedaj je čas za dober počitek in iskanje novih ciljev. Tudi ta blog je nastal predsvsem zato, da bi delil mojo pot proti Pekingu. Užival sem na poti in užival sem jo deliti z vami. Tudi bloganje samo je bila lepa izkušnja. Tako se bo sedaj morda motto strani spremenil, morda se bodo spremenili moji pogledi na stvari in predvsem vsebina strani...a blog ostaja in upam, da me boste še naprej brali. Poti v Peking je konec, a Pot življenja gre dalje. Tega neuspeha ne bom nikoli pozabil, a si tudi nikoli ne bom dovolil, da bi zapravljal čas in ne bi kmalu našel nove Poti.
Hvala Peking!
|
|
|
|
Izberite jezik |
|
|
Sponzorji |
|
|
Donacije |
|
|
|
